Author

Sebofo Motshwane
  • Leo le raya go bona

    Potso e a bo e bodiwa ka gore Batswana ba tswa Goo Lowe e le balemi, e le barui; lefatshe leno le tshegeditswe ke temo thuo.  Go ntse go ntse jalo, go itsiwe fa Botswana, bogolo jang malatsi ano a phetogo ya lewapi a se na pula e ntsi; pula e...

  • A re leboga tiro kgotsa modiri?

    Go tlhalosa leina le, re ne ra re, ga re itse sentle mme re dumela gore, le biditswe ka gore, ka tsatsi la moletlo o, go jewa one mokoto tota. Mme one mokoto, e le eng? Mokoto ke nama e e jewang kwa kgotleng. Ka ngwao ya Setswana, ka kgotla ga e...

  • Lefoko leo ga le yo

    Go a bo go lebilwe le tsotlhe tse di dirafalang mo lefatsheng mme ka tsela nngwe, di ama botshelo jwa rona; dingwe di ka bo dira monate, tse dingwe tsa bo dira bosula. E re fa go dirafala tse di monate thata, tse di itumedisang, go twe botshelo bo...

  • Lefoko leo ga le yo

    Go a bo go lebilwe le tsotlhe tse di dirafalang mo lefatsheng mme ka tsela nngwe, di ama botshelo jwa rona; dingwe di ka bo dira monate, tse dingwe tsa bo dira bosula. E re fa go dirafala tse di monate thata, tse di itumedisang, go twe botshelo bo...

  • A re ne re ela tlhoko

    Rre Sethibenyane o bolelwa e sale monana, a le dingwaga di le masome mararo le boraro. Go ya ka polelo e re e bonyeng, e rile go bona mananeo a le mantsi jalo, ene a ya le lenaneo la ISPAAD (Integrated Support Programme for Arable Agriculture...

  • Ke eo gape

    Ba bangwe ba apeye dijo kwa malwapeng mme ba rwale ba ye go rekisa fa tlase ga tsela. Bangwe ba rekise tsa masimio, dingwe di budule, tse dingwe di le tala. Bangwe gape, re bone ba rekisa ditlhare. E re re bona jaana, bangwe re se ke re akanyetse...

  • Leo ke sekgowa

    Mongwe o ka botsa gore ke eng go twe pula e, e ne e le ya matlakadibe. Motswana e a re a re, pula ke ya matlakadibe, a bo a raya gore, e ne ya na e le ntsi thata, mme godimo ga moo, ya senya, ya tla ka dilo tse di maswe. E re e le pula e nele sentle...

  • Ga se 'ene,' ke 'e ne...'

    Fa bangwe ba fiwa kgotsa ba rekelwa loruo, bogolo jang dipodi, bangwe ba thusiwa ka madi go itlhamela dikgwebo. E re go bulwa dikgwebo, batho bangwe ba se ke ba batle go ya kwa bontsi bo ileng teng. Ba, ba rate go dira sengwe se se pharologanyo le sa...

  • A mafoko ao, a kgaogane

    E le sekai, e re bangwe ba batla Sehatakupa, ba bangwe bone ba batle Lehatlhakgoha. Go ntse jaana, kgang e nne thata ka ga di gogele gongwe. Gompieno re utlwa fa kgang ya go nna jaana e ne ya tsoga kwa Mmashoro, mo kgaolong ya Legare, morago ga gore...

  • A re nne re ele tlhaka eo tlhoko (2)

    Jaanong fa re kwala e le leina, mafoko a otlhe, ga e golelwe, a tshwanetse go tshwaragana, a bo a simolola ka tlhaka e tona a re, Gaegolelwe. Re itse gore bontsi jwa maina a Setswana a a bua, ke diele.. Sekai ke gore ngwana o ka bidiwa Galotlhaole....

  • A re nne re ele tlhaka eo tlhoko

    Go bonala tiro e, e ne e le ya malatsi a mararo..  Go bolelwa fa e, e ne e tshwaretswe baithuti ba kgaolo ya Kgalagadi mme e diretswe kwa Tsabong. Godimo ga baithuti, ga twe, e ne ya tsenwa gape ke magolegwa a kgolegelo ya Tsabong. Mme...

  • A re le kgaoganye

    Go bonala fa moletlo o, o bidiwa mokoto ka gore, ka tsatsi la one, go jewa one mokoto tota. Mme one mokoto o, e le eng? Ga twe mokoto o, ke dirwe dingwe tsa kgomo, di tlhakanngwa le mateng, go apewe, mme e nne nama e e monate thata. Le fa go sa buiwe...

  • Jalo, a dirisitswe jaaka lediri

    Go buiwe gape ka HIV/AIDS gore le yone e itlhatlhobelwe. Ba tswelele ba re, go thibela malwetse a a sa tshelanweng a, batho ba je dijo ka go di tlhaola, ba ele tlhoko gore ba ja eng. Go twe, a ba se je sengwe le sengwe fela, e se re gongwe, dijo...

  • Ga se go kgwa mathe

    Bangwe ba abelwe go thula ditshipi, ba bangwe go betla ka logong ba dira dintshwana, megopo, dikgamelo, metshe le dikika. Bangwe bone ba sege matlalo, ba dire diphate, dikobo, mpheetshane, le tse dingwe diaparo. Go nne go fetele pele, bangwe ba...

  • Jalo, ke fa re tlhoma ngwana

    Tse dingwe jaaka morula, mmilo, moretlwa, ke tsa maungo.  Dingwe gape, di bolelwa di alafa malwetse mangwe. Sengwe sa tse se bolelwa e le sengaparile. Setlhare se, ba re se sentsi  thata kwa Kweneng. Re utlwa fa khampane ya Matebeleng...

arrow up