Re iteela kobo moroko

Jaaka re tle re dire motlha mongwe, e tlaa re le gompieno re boelele polelo ele ya phuthego ya Tsootsha e re neng ra bua ka yone maloba ka go na le sengwe se re sa ntseng re batla go latlhela la rona la mmotlana ka sone.

Mo go yone polelo ele, re ne ra utlwa fa go ne go kile ga tshwarwa phuthego ya kgotla kwa Tsootsha e mo go yone go neng go amogelwa bana ba masiela ba ba neng ba ntse  ba sidilwa maikutlo. Go ya ka polelo, tshidilo maikutlo eo, e ne e tsere beke tse pedi. Re ne ra utlwa gore, bana bao, e ne e le basimane le basetsana ba metse e e farologanyeng ya kgaolo potlana ya Charleshill. Gape, polelo e ne ya kaya gore, jaaka gale, go ne ga nna le bagolo bangwe go tla go tiisa tiro eo moko. Mongwe wa bagolo bao a kaiwa e ne e le kgosi Bernard Kaone, kgosi ya Tsootsha. Go ya ka polelo, mafoko magolo a ga kgosi ya nna gore a bana ba masiela, fela jaaka ngwana mongwe le mongwe, ba godisiwe sentle. Ga twe kgosi o ne a re a go godisa bana e se nne go ba fa dijo le diaparo fela mme godimo ga moo, a ba sidilwe maikutlo. Ga se ka ga felela foo, ka polelo ya re, kgosi a fetela pele a supa gore batlhokomedi ba bana bao, ba tshwanetse go ba fa lorato, ke gore, go ba rata le go aga botsala le bone; ba nne ditsala tsa bana bao. Re dumalane re re, go tshwanetse go nna jalo. E re kgosi a bua jalo, ka ntlha e nngwe Motswana a re, ‘Mosala le dikhutsana ga a tlhoname. A raya eng? A raya gore, motho a setse le dikhutsana, masiela, ga a tshwaanela go nna a hutsafetse, a sudile sefatlhogo ka gore, ka go nna jalo, o tlaa gopotsa bana tse di dirafetseng mme le bone ba tloge ba nne fela ba hutsafetse. Go twe, motho yoo, o tshwanetse go nna a itumetse, a tsaya dikgang, a tshega le bana ba gore le bone ba tle ba itumele mme ba lebale tse di botlhoko tsele.

Mongwe yo gape go neng ga kaiwa fa a ne a le kwa tirong ele, ke Rre Christopher Maramba, ene a bolelwa e le Mokwaledi wa khansele potlana ya Charkeshill. Re ne ra utlwa gore, Rre Maramba le ene o ne a nna a gatelela gore bana ba masiela, fela jaaka bana ba bangwe, ba tshwanetse go tshwarwa sentle. A supa gore, le fa ba rongwa, a ba se imediwe tiro gore ba tle ba nne le nako ya go ithuta. Godimo ga moo, a kgala thata escort sincan kgang ya gore bana bangwe ba imisiwa ke bagolo mme batlhokomedi ba bone ba thijwe melomo ka go rekelwa dicombo, se e le gore kgang ya boimana joo e gatiwe ka marago e se tswele kwa ntle ya tloga ya tsosa modumo thata. Ra dumalana le Rre Marambo ra re, a bathokomedi ba bana ba masiela ba se dumele gore moleta thaga o ja nayo. Seo, ga se go leta, go tlhokomela, ke go senya.

Editor's Comment
Happy Independence Day!

Independence Day holds immense significance for Batswana as a whole. It offers a moment for reflection and celebration of the country's achievements, while also prompting introspection.We must honestly assess whether the number of years of independence aligns with the progress we have made. While there is certainly much to celebrate, there are also pressing issues that require the attention of relevant stakeholders. Many Batswana are facing...

Have a Story? Send Us a tip
arrow up